Počutil sem se kot božji otrok

Danes sem bil ob času sozvočja v naravi. Sedel sem v meditativni drži in se osredotočil. Doživljal sem postopen proces prebujanja in vse večjega širjenja v blaženi prostor Boga.

Najprej sem opazil, kako se sočasni procesi odvijajo v mojem telesu, nato pa se je to zaznavanje začelo širiti okoli mene. Opazil sem, da je v naravi vse v nenehnem gibanju, vse je sinhronizirano za večji namen. Zaznal sem, da je vse, kar se dogaja okoli nas, del Božje volje in da nič ne uide Božji nezdružljivi vseprisotnosti.

Čutil sem, kako listi dreves plešejo v vetru, kako rastejo korenine rastlin, kako cvetijo rože, kako se odpirajo, da sprejmejo toploto sonca, kako se Zemlja vrti okoli svoje osi, kako se vsi planeti vrtijo okoli Sonca, kako se vrtijo galaksije...

Počutil sem se kot božji otrok, ki z radovednostjo premišljuje in odkriva veličino obstoja, nato pa sem se počutil razširjenega onkraj vsega tega in hkrati se je pojavilo stanje globokega miru.

Preplavila me je hvaležnost za lepoto, zapletenost in popolnost Božjega stvarstva ter za to, kakšen je bil, kakšen je in kakšen bo v večnosti, ki zajema vse, kar obstaja, vse, kar mu dejansko pripada.

Razširitev je bila evforična in ekstatična. Hvaležen sem našemu vodniku za priložnosti, ki nam jih nenehno ponuja in zelo se veselim vseh teh čarobnih trenutkov.

D. R., 4. letnik tantre, Helsinki - Finska